Foreign language at the primary level in the compulsory and extended programme

Sara Menard, OŠ Toneta Čufarja Maribor

Povzetek

Največji izziv učitelja tujega jezika na razredni stopnji predstavlja ustvarjanje učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ki v največji meri omogoča vsem učencem doseganje zastavljenih vzgojno-izobraževalnih ciljev ter optimalni individualni razvoj, hkrati pa so učenci v njem aktivni, ustvarjalni in zadovoljni.

Namen prispevka je prikazati primere raznolikih metod in oblik dela, primernih tako za pouk v šoli kot na daljavo: učenje s pomočjo vseh petih čutil (vid, vonj, okus, sluh, tip), učenje z raziskovanjem in eksperimentiranjem, petjem, gibanjem, igro vlog ter učenjem na prostem; slednje je, še posebej v sedanjem času, zelo zaželeno, saj se lahko učenci sprostijo in gibajo na svežem zraku. Ugotovitve kažejo, da pouk na prostem pri učencih poveča motivacijo za učenje, navdušenje, samozavest, manj je težav z motnjami pozornosti.

Predstavljen bo primer učne ure po izboru učencev, ki se je izkazala za zelo učinkovit pristop, kajti kadar omogočimo učencem, da sooblikujejo učno uro in tako pridobivajo znanje ter veščine na njim zanimiv in privlačen način, uresničimo, da je njihov glas »slišan« ter upoštevan. Učenci so bolj zavzeti za učenje, imajo večjo samozavest, hkrati pa prevzamejo več odgovornosti za lastno učenje. Učitelj v vlogi mentorja in svetovalca le vodi ter spremlja učence, ki delajo, razmišljajo, načrtujejo proces učenja, si podajajo medvrstniško povratno informacijo ter se samovrednotijo. Tak način učenja je mogoč le ob vključevanju elementov formativnega spremljanja, kjer je učencem jasno, kaj se učijo, čemu se učijo in kaj bodo morali razumeti, vedeti in znati narediti, da bodo uspešni.

Prikazana bo izvedba povezovanja tujega jezika v razširjenem programu, ki podpira celostni razvoj otroka in njegove interese z namenom razvijanja močnih področij. S tedensko izbirno dejavnostjo tujega jezika v razširjenem programu učenci nadgrajujejo in zmanjšujejo vrzeli v poznavanju jezikovnih ter nejezikovnih vsebin, obenem pa razvijajo prečne veščine, kot so sodelovanje, komunikacija, ustvarjalnost, raziskovanje, medsebojna pomoč, kritično prijateljevanje ipd.

Ključne besede: tuji jezik, učno okolje, formativno spremljanje, razširjen program.

Viri:

• Čadež, S. (2010). Iz labirinta poučevanja: po stopinjah razredničarke Miše: vodnik za učitelje, ki (si) upajo poučevati drugače. Nova Gorica: Educa.
• Grah, J., idr. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Holcar Brunauer, A., idr. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.