Matters – knowledge integration along the vertical

Barbara Meglič, Osnovna šola I Murska Sobota

Povzetek

Učni načrt za SPO združuje procese, postopke in vsebine, s katerimi spoznavamo svet. Najpomembnejša cilja sta razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja, razvijata pa se zgolj z aktivnim spoznavanjem okolja (Učni načrt, 2011). Smernice sodobnega šolstva nas vodijo k osmišljanju učenja, da bi bilo to kakovostnejše, uporabnejše in trajnejše. P. Škerjanc (2010) razlaga, da stvarnost doživljamo kot celoto, da človeški možgani zaznave procesirajo vzporedno, informacije urejajo v kompleksne mreže z jasnimi hierarhijami medsebojnih odnosov. Tako učenje terja intenzivnejše, globlje medpredmetne povezave med šolskimi predmeti.

K. Črnjavič in Hus (2009) navajata Piagetovo teorijo, da otroci prihajajo do spoznanj na podlagi lastnih izkušenj (opazovanja, eksperimentiranja idr.) in vsebino bolje razumejo, kot če bi jim bila le posredovana. Izkustveno učenje je torej nuja – otroke aktivneje vključimo v pouk, jim omogočimo, da bi uvideli povezave med vsebinami, postopki in procesi. Po V. Hus (2016) naj bi učitelji namenili več časa načrtovanju učnega procesa pri SPO – posameznim tematskim sklopom naj bi določili tudi število učnih ur in se tako izognili prekomerni obravnavi vsebin. Le jasno zapisane in časovno opredeljene učne etape imajo dovolj usmerjajočo vlogo za učitelja. Jasno zapisani cilji in predlogi vsebin učitelju v njegovi strokovnosti omogočajo dovolj avtonomije, a je za uspešno načrtovanje treba dobro poznati cilje celotnega tematskega sklopa vseh treh razredov. Načrtovanje po vertikali je nujno zaradi sistematične nadgradnje ciljev in smelega prilagajanja zmožnostim otrok, individualizacije.

Namen prispevka obravnave tematskega sklopa snovi v 1. in 2. razredu je spodbuditi učitelje k načrtovanju za izkušenjsko učenje z raziskovanjem ob ponujenih različnih metodah in oblikah dela ter upoštevajoč različne taksonomske stopnje znanja. Predstavljene ideje medpredmetno povezanega pouka ob načelih formativnega spremljanja napredka pri učencih postavljajo učence v aktivno vlogo tudi pri pouku na daljavo, učitelja pa zgolj v vloge moderatorja, opazovalca in evalvatorja učnega procesa. In takrat postane poučevanje užitek.

Ključne besede: raziskovalno, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, kritično mišljenje, formativno spremljanje

Viri:

• Hus, V. (2016). Od stvarnega pouka do predmeta spoznavanja okolja. Visokošolski učbenik. Pridobljeno s: https://www.zrss.si/pdf/pos-pouka-os-spozn-okolja.pdf
• K. Črnjavič, M. in Hus, V. (2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in poučevanja predmeta spoznavanja okolja. Revija za elementarno izobraževanje, 2(1), 73–81. Pridobljeno s: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IRRHWTOB/b7591251-5d26-41a6-8535-4263801f535f/PDF
• Škerjanc, P. (2010). Smisel in sistem kurikularnih povezav. V Rutar Ilc, Z. in Škerjanc Pavlič, K. (ur.), Medpredmetne in kurikularne povezave (str. 19–42). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Učni načrt: program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.