The secret of motivated students through the eyes of sports pedagogues

Špela Bergoč, Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

»Srečni možgani, ki so radovedni, se radi učijo.«

Predmet šport je po priljubljenosti šolskih predmetov pri večini učencev čisto na vrhu njihove lestvice ali malo pod vrhom.

Namen prispevka je predstaviti razloge za tako dober položaj in razmišljati o analogiji oz. možnostih uporabe izkušenj in pristopov poučevanja športa pri drugih predmetnih področjih.

Avtorici v nadaljevanju razmišljata tudi zakaj se nekateri otroci izogibajo gibanju in pouku športa oz. kaj bi morali spremeniti, prilagoditi, da bi tudi te učence pritegnili k gibalnim dejavnostim.

Prispevek temelji na teoretičnih podlagah, ki omogočajo razumevanje nekaterih pojavov/dejstev.

Pestalozzijev moto učenja ‘head, hand, heart’ (v Bruhlmeier, 2010) poudarja, da je pri vsakem učenju potrebno gledati na otroka celovito, saj je povezanost kognitivnega, psihomotoričnega in čustvenega področja pogoj za učinkovito učenje. Kognitivne in psihomotorične sposobnosti so namreč pod nadzorom istega mehanizma centralnega živčnega sistema (Jensen, 2020). Pri tem igra veliko vlogo samospoštovanje posameznika, ki je posledica cele palete predhodnih izkušenj: uspehov in neuspehov (Seligman, 2011).

Avtorici skozi prispevek iščeta odgovore na naslednja vprašanja:

– Kakšni so razlogi za priljubljenost gibanja in športa? Ali je morda ključ v tem, da dosežemo, da se ‘moram’ spremeni v ‘hočem’?

– Kako se učijo zadovoljni možgani oz. kdaj so možgani zadovoljni?

– Kakšna je vloga napake oz. kako jo lahko učinkovito izkoristimo za napredek učenca?

– Zakaj nasprotje igre ni delo ampak depresivnost (Sutthon Smith v Moč igre, 2021) ter kakšna je vloga tvegane igre? Kako lahko le-ta predstavlja poligon za učenje kreativnosti, inovativnosti, kritičnega mišljenja, razvoja samozavesti in samopodobe, kar omogoča samoregulacijo učenja na lastnih napakah (povzeto po Hirsh Pasek prav tam)?

Predstavitev avtorici zaključita z razmišljanjem kako bi izkušnje iz poučevanja predmeta šport lahko prenesli na učenje nasploh. Kako je lahko gibanje sestavni del kateregakoli učenja.

Ključne besede: gibanje, učenje, motivacija, sreča, igra.

Viri:

– Brühlmeier, A. (2010). Head, Heart and Hand: Education in the Spirit of Pestalozzi. Cambridge: Open Book Publishers.

– Jensen, E., Mc Conchie, Liesl (2020). Brain-Based Learning. Caligornia: Corwin, A SAGE Publishing Company.

– Moč igre https://www.rtvslo.si/tv/novosti/moc-igre/523936 (ogledano 19.5.2021).

– Seligman, M.E.P., Reivich, K., Jaycox, L., Gillham, J. (2011). Optimističen otrok. Ljubljana: Modrijan.

Temeljna vira:

– Bregant, T.: Razvoj, rast in zorenje možganov, http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2012_2/bregant.pdf (ogledano 19.12.2021)

– Rajovič, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.