Seznam delavnic

PDF datoteka delavnice

The power of space – how to bring architecture, space and design closer to pupils

Barbara Viki Šubic, Tina Silič, Tina Gradišer, Center arhitekture Slovenije
Mihaela Kerin, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Prostor in arhitektura močno vplivata na življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo slehernega posameznika. Z razvojem družbe in naraščanjem prebivalstva je tudi v slovenskem prostoru opaziti najrazličnejše negativne posledice poseganja človeka v prostor. Kakšno je naše razumevanje prostora ter njegovih problemov? Trajnostni prostorski razvoj poudarja bolj premišljeno življenje v tem, kar dajeta narava in obstoječi grajeni prostor ter uravnoteženost delovanja in bivanja posameznika. Z namenom širjenja bivanjske kulture in dvigovanja prostorskih vrednot se izvaja program izobraževanja otrok in pedagogov o grajenem prostoru in arhitekturi – ‘Igriva arhitektura, priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru’ (P. Filipič, L. Kavčič, Š. Kuhar, T. Maljevac, A. Struna Bregar, B. V. Šubic, 2013).

Tematika urejanja grajenega prostora in arhitekture ter trajnostnega prostorskega razvoja se pri pouku na razredni stopnji najbolj neposredno uresničuje preko ciljev spoznavanja okolja, likovne umetnosti, družbe, naravoslovja in tehnike, posredno preko ciljev drugih predmetov. Zaradi svoje aktualnosti je smiselno, da je načrtovana medpredmetno. Namen delavnice je osvetliti primere pristopov, s katerimi pri učencih razvijamo zavedanje pomena prostora za vsakodnevno življenje in spodbujamo zaznavanje prostora, natančno opazovanje. Udeleženci bodo izkustveno izvedli tri pristope, v katerih je poudarek na izražanju s tridimenzionalnimi strukturami ter uporabi  lesa in tkanine kot osnovni material. Struktura izvedbe posameznega pristopa bo prepletala teoretična in praktična izhodišča ter vključevala opredelitev ciljev in namena dejavnosti, opis materiala, navodila za praktično delo, samostojno praktično delo, vrednotenje s povratno informacijo in načrt za uporabo pri pouku. Pomembno vlogo v posameznem koraku bodo imela vprašanja, ki bodo usmerjala razmišljanje in proces ter spodbujala k snovanju lastnih vprašanj na obravnavano temo.  

Ključne besede: grajeni prostor, arhitektura, tridimenzionalne strukture

Viri

PDF datoteka delavnice

Meaningful teaching strategies to support interaction in an early foreign language class

Berta Kogoj, Zavod RS za šolstvo
mag. Lucija Rakovec, OŠ Jakoba Aljaža Kranj

Povzetek

Razvijanje govorne zmožnosti je eden od temeljnih ciljev učenja tujih jezikov, ki pomembno vpliva na razvijanje drugih jezikovnih sporazumevalnih zmožnostih in na izkazovanje učnih dosežkov oz. znanja. Ustrezni  načini razvijanja te zmožnosti pa so ključna osnova za nadaljnje uspešno učenje tujih jezikov.

Osmišljeni didaktični pristopi poleg notranjih dejavnikov učencev upoštevajo še druge okoliščine: prostor, število otrok v razredu, aktualne razredne situacije itd. Ugotovitve razvojnih nalog uvajanja in spremljanja tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju so pokazale, da so učenci v šolah izpostavljeni situacijam in aktivnostim za razvijanje zmožnosti poslušanja in razumevanja, govorne dejavnosti so pogosto osredotočene na poimenovanje in reprodukcijo naučenega, manj načrtno pa se spodbuja razvijanje interaktivne govorne zmožnosti otrok v tujem jeziku (Rakovec, 2020).

Namen delavnice je z različnih vidikov preučiti in presoditi izbrane igralne dejavnosti za razvoj učenčevih večgovornih in tudi enogovornih zmožnosti v tujem jeziku (na primer, medosebni dialogi, dialogi z lutkami in igračami, različne igre in igre vlog; kratke pripovedi, predstavitve z ustrezno podporo in osmišljene posnemovalne dejavnosti). Pri prikazanih dejavnostih bodo določeni jezikovni cilji na različnih ravninah in enako pomembni drugi cilji, na primer sproščeno igranje z jezikom, sprejemanje napak kot sestavnega dela učenja, razvijanje socialnih veščin, ustvarjalnosti, učnih strategij, sodelovalnega učenja in zmožnosti uravnavanja svojega ravnanja. Upoštevani bodo tudi realni pogoji, ki vplivajo na razvijanje govornih zmožnosti v tujem jeziku, in nujnost zagotavljanja učenčevega občutka uspešnosti pri njihovem razvoju.

Predlagane didaktične možnosti bodo temeljile na premislekih, kako upoštevati individualne značilnosti učencev, kako razvijati govorne zmožnosti v različnih okoliščinah (pri pouku v razredu in na prostem ter na daljavo,  v učno in jezikovno raznolikih skupinah, pri kombiniranem pouku) tudi  z uporabo korakov formativnega spremljanja, še posebej podajanja povratne informacije. V delavnici pa bodo predstavljene še smernice za izbor spletnih učnih gradiv in orodij ter za uporabo učnih dejavnosti za namene vrednotenja govorne zmožnosti.

Ključne besede: tuji jezik, govorne zmožnosti, interakcija, didaktični pristopi.

Viri:

  • Rakovec, L. (2020). Drugo vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razred osnovne šole. Šolsko leto 2015/16 (drugo leto spremljave). Spletna izdaja https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/_2_vmesno_porocilo/, dostop 24. 1. 2021
  • Brumen, M. (2004). Didaktični nasveti za začetno poučevanje angleškega in nemškega jezika. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
  • Phillips, S. (1994). Young Learners. Oxford: Oxford University Press.

PDF datoteka delavnice

Promoting active citizenship with the picture book Toothless tiger

mag. Igor Plohl, OŠ Bojana Ilicha, OE bolnišnični oddelki na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor

Povzetek

V uvodu bo mag. Igor Plohl predstavil svoje izkušnje pri pedagoškem delu na področju poučevanja ustroja in delovanja oblasti (demokracija, aktivno državljanstvo, institucije oblasti …) pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika. Plohl opaža, da so omenjene teme pri večini učencev manj priljubljene, težje razumljive in imajo negativno konotacijo (v smislu ugleda, ki ga pri nas uživa politika in predstavniki oblasti). Sledila bo predstavitev ozadja nastanka slikanice Brezzobi tiger (Plohl, 2020) in njen namen. Slikanica je izšla na pobudo Državnega sveta RS. Njen namen je promocija demokratične ureditve, aktivnega državljanstva kot temelja demokracije in moči argumentiranega ugovora kot pomembnega instrumenta v sistemu odločanja sodobnih demokratičnih družb.

V nadaljevanju bo sledila kratka diskusija v kateri bodo udeleženci konference predstavili svoje izkušnje, dileme in sodobne pristope poučevanja o demokraciji in aktivnem državljanstvu na razredni stopnji osnovne šole.

V tretjem delu bo predstavitev izbranih odlomkov slikanice Brezzobi tiger s pomočjo ilustracij Nataše Vertelj, ki bodo udeležencem predvajane v PPT predstavitvi. Udeleženci delavnice bodo vsak zase beležili asociacije in kreativne ideje za uporabo besedila in ilustracij v vzgojno izobraževalnem procesu.  

V nadaljevanju bodo udeleženci delavnice po skupinah oblikovali kratke predloge oz. ideje za vključitev obravnavanega leposlovnega dela v vzgojno izobraževalni proces. Pri tem bodo pozorni na razvoj veščin, formativno spremljanje, izkustveno učenje, motivacijo in celostni pristop.

Sledila bo kratka predstavitev predlogov predstavnikov skupin in nato zaključek v katerem bo avtor predstavil pripravljeno učno gradivo za obravnavo učne enote Organiziranost države (učni sklop Ljudje v prostoru in času) v petem razredu osnovne šole pri predmetu družba.

Učne metode: pogovor, razprava, viharjenje idej. Učne oblike: individualna, skupinska.

Ključne besede: demokracija, aktivno državljanstvo, ustroj države, argumentirani ugovor, Brezzobi tiger.

Viri:

  • Plohl, I. (2020). Brezzobi tiger. Maribor: Založba Pivec, Državni svet RS.
  • Učni načrt. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.
  • Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

PDF datoteka delavnice

Playing and learning with Instruments in music lessons – Musical ligature at Elementary School Fram

Jelka Bojc, Dora Ožvald, OŠ Fram

Povzetek

Ligatura je glasbeni znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj (SSKJ).

Glasbenega pouka si ni mogoče predstavljati brez povezovanja, pri čemer gre bodisi za vezavo not v melodijo bodisi za ustvarjanje giba, kot tudi povezovanje znanja, navezovanje in nadgradnjo postavljenih osnov, ki so zajete v prvi triadi in se preko druge poglabljajo v tretji.

Učitelji razrednega pouka skrbijo za aktivno ustvarjalnost in osnovni razvoj učenčevih kapacitet glasbenega znanja ter vplivajo na razvoj otrokovega ritma in melodičnega pomnjenja. Zanimivo je narediti primerjavo, kako učenci 3. in 6. razreda poustvarjajo ljudske pesmi, ustvarjajo lastne partiture ob podobnih navodilih, pri čemer hkrati spremljamo njihov glasbeni razvoj skozi posamezna leta. Ob rasti nivoja znanja se spreminja tudi inovativnost pri ustvarjalnosti plesnega giba, kot na primer skozi posamezna zgodovinska obdobja. Pomembno pa je zavedanje, da je glas naš osnovni inštrument. Obravnavati ga je potrebno z veliko mero občutljivosti in pazljivo.

Delavnica bo vsebovala prikaz in uporabo posameznih elementov formativnega spremljanja, kot so ugotavljanje predznanja, načrtovanje, povratna informacija, vrednotenje, oblikovanje kriterijev ipd. Osnovni cilj je predvsem predstaviti možnost dela v razredu, ki se v višjih razredih lahko nadgradi in stopnjuje ob povezovanju in sodelovalnem učenju ter načrtovanju učnih ur. Del delavnice pa bo namenjen aktivnemu petju in rabi glasu.

Namen izvedbe delavnice je izkušeno, videno in doživeto prenesti v razred.

Ključne besede: povezovanje, ustvarjalnost, ritem, petje.

PDF datoteka delavnice

Outdoor inquiry based learning

mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Od malih nog otrok odkriva svet z raziskovanjem. V procesu njegovega odraščanja mu znanja, ki so bila nekoč pridobljena z raziskovanjem, (pre)pogosto posredujemo kot znana dejstva. Od njega pričakujemo in želimo, da si bo postavljal vprašanja, mi pa vanj »vlivamo« odgovore. Obrnimo proces in mu dopustimo, da skozi vprašanja sam pride do odgovorov. Dajmo mu možnost, da znanje pridobi z lastno izkušnjo, mi ga pa pri tem samo usmerjajmo na njegovi poti. Ustvarimo torej pogoje, kjer »bodo učenci lahko ohranjali naravoslovno radovednost in željo po učenju, razvijali svoj način učenja in se hkrati učili samostojnega raziskovanja« (Vodopivec, 2011).

Na začetku šolanja je nujno, da otrok svet izkusi z raziskovanjem, poskušanjem in napakami ter ne le s posredovanimi dejstvi, ki ne spodbujajo raziskovalne narave otroka. Ker pa zgodnje otrokovo raziskovanje nima enakih zakonitosti in postopkov kot raziskovanje znanstvenikov, mu je potrebno nuditi možnost raziskovanja na način, ki bo prilagojen njegovi razvojni stopnji.

V delavnici bo poudarek na opazovanju, postavljanju vprašanj in spodbujanju radovednosti. Ta je pogoj za razvijanje raziskovalnega duha, ki ga bo otrok potreboval na nadaljnji izobraževalni poti. Udeleženci bodo skozi konkreten primer samostojnega eksperimentiranja povezali teoretske osnove faz eksperimentiranja s prakso in tako odkrivali značilnosti zgodnjega raziskovanja.

Ključne besede: učenje z raziskovanjem, učenje na prostem, postavljanje vprašanj, faze raziskovanja, samostojno raziskovanje.

Viri

PDF datoteka delavnice

Language as a communication tool for teachers and students

Ljiljana Mićović Struger, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki. Z jezikom se opisujejo stvari, dejanja ali abstraktni pojmi. Lahko pa je tudi znakovni jezik. Slovenščina je živi jezik, kar pomeni, da služi tudi za praktično sporazumevanje in je v širši uporabi kot prvotna oblika komunikacije v določeni skupini živečih ljudi.

Temeljna značilnost živih jezikov je spreminjanje, na to vplivajo družbene spremembe, drugi jeziki …, zato je jezik po svoji naravi prilagodljiv in gibek. Strah, da bo slovenščina v svetu izumrla, je odveč, da pa se bo občutno skrčil obseg rabe, zlasti v znanosti in šolstvu, pa je mogoče, pravi Janez Dular.

Govorica je lahko učinkovito človekovo orodje za njegovo povezovanje z ljudmi in stvarnostjo, lahko pa je pomanjkljivo ali napačno razvita, da ovira povezovanje posameznikov, ljudi v različnih skupinah in celotne družbe. (Ramovš, 2010)

Zato so za ohranitev in razvoj jezika pomembni priročniki (slovarji, slovnice, jezikovni portali …).

V delavnici Jezik kot orodje bomo skozi različne oblike in metode dela spoznali, kako uporabljati različne priročnike pri pouku in pri različnih predmetih. Delali bomo individualno, v parih in sodelovalno v skupinah ter pri tem uporabljali različne jezikovne priročnike tako knjižne kot digitalne in spoznavali različna orodja, s katerimi le-te lahko uporabljamo čim bolj učinkovito ter se naučili iskati po jezikovnih priročnikih. Spoznali in aktivno bomo delali s Portalom Franček. Vse skupaj pa bo povezano z načeli formativnega spremljanja.

Ključne besede: slovenščina, govor, priročniki, metode in oblike dela, Portal Franček, formativno spremljanje

Viri:

PDF datoteka delavnice

Multiculturalism and multilingualism of students is a challenge of teaching and learning in heterogeneous classes

dr. Katica Pevec Semec, Zavod RS za šolstvo 

Povzetek

Vzgoja in izobraževanje sta za uspešno vključevanje vseh otrok v slovensko družbo tista pomembna dejavnika, ki najučinkoviteje prispevata k zagotavljanju enakih možnosti za uspešen osebni razvoj, vključevanje v delo in družbeno življenje vseh, ne glede na njihov izvor, spol, prepričanja in druge značilnosti. Vsem otrokom je potrebno zagotoviti varno in vključujoče učno okolje ne glede na specifike.

Poučevanje v današnjih izrazito heterogenih razredih zaradi raznolikih vzgojno-izobraževalnih potreb učencev  pred učitelje postavlja različne izzive, s katerimi se mnogi srečujejo prvič v svoji poklicni karieri ali pa  se kljub praksi ne znajdejo v novih okoliščinah, ki so povezane z  raznojezičnostjo in medkulturnostjo učencev. Pri tem je pomemben dejavnik učinkovitega celostnega vključevanja in  vzgojno-izobraževalnega dela učiteljevo  soočanje  s  čustveno senzibilnimi situacijami.

Namesto vprašanja Kako izvajati didaktično metodično podporo za zmanjševanje učnih težav učencev priseljencev, si bomo v delavnici postavili vprašanje Kako  prilagajati pouk v heterogenih razredih s ciljem največjega izkoristka  raznojezičnosti in medkulturnosti učencev za aktivacijo učenja vseh  v razredu?

Udeleženci delavnice se bodo preizkušali v aktivnostih, ki spodbujajo socialno vključenost in pomagajo rahljati predsodke pred neznanim. Predebatirali bodo t. i. protokol, ki nagovarja učitelja, starša, učenca k aktivni vlogi in dvosmerni integraciji, tj. celostnemu vključevanju in delu v  razredih z različno govorečimi učenci. Seznanili se bodo s  praktičnimi izkušnjami  priprave in izvajanja INE / individualni načrt aktivnost, kjer gre za  priložnost prepoznavanja otrokovih značilnosti, individualno načrtovanje učenja in poučevanja z upoštevanjem didaktičnih in drugih prilagoditev za učinkovito vključevanje in sledenje učnim dosežkom. Udeleženci  bodo imeli priložnost izmenjati si izkušnje, postavljati vprašanja in pridobiti uporabne vire v podporo poučevanju in učenju v  medkulturno in raznojezično heterogenih razredih.

Ključne besede: vključevanje, enake možnosti, medkulturnost, individualni načrt.

Viri:

  • Pevec Semec, K. (2013). Notranja diferencirana učna podpora učencem iz manj spodbudnega učnega okolja – Predstavitev modela diferencirane učne podpore s prepoznavanjem močnih področij in primanjkljajev bralne pismenosti, v Bralna pismenost v vrtcu in šoli, Teoretična izhodišča in empirične ugotovitve, ZRSŠ, 2013.
  • Pevec Semec, K.; Madruša, M.  (2020). Program dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega  in srednješolskega izobraževanja. V: Izobraževanje za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah  in lokalnih okoljih.  Pridobljeno 10.1.2022 na http://www.medkulturnost.si/wp-content/uploads/2021/09/Zaklju%C4%8Dna-publikacija-projekta-Izzivi-medkulturnega-sobivanja.pdf

PDF datoteka delavnice

Developing communication skills

mag. Marta Novak, Zavod RS za šolstvo
Darja Gibičar, OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč

Povzetek

Namen delavnice je udeležencem predstaviti  različne didaktične pristope in orodja pri sistematičnem opismenjevanju v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.

Na delavnici bodo udeleženci preizkušali različne didaktične pristope, po katerih poteka opismenjevanje v 1. VIO. Poudarek bo na ugotavljanju predznanja, analizi stanja v razredu z vidika predopismenjevalnih zmožnosti, zmožnosti branja, pisanja pri posameznem učencu. Na osnovi ugotovljenega stanja v razredu z vidika razvitih sporazumevalnih zmožnosti učitelj prilagaja pouk, izvajanja individualizacijo in diferenciacijo ter personalizacijo, spremlja in spodbuja napredek in ga usmerja k nadaljnemu učenju z namenom, da se učenec opismeni in s tem razvija zmožnost branja in pisanja.

Udeleženci bodo o uporabi orodja za ugotavljanje predznanja in ugotavljanje stanja v razredu naredili diagnostiko/analizo stanja na področju opismenjevanja. Na delavnici bodo učitelji dobili ideje, ki sledijo smernicam sodobnega poučevanja, pri učencih razvijajo in spodbujajo samostojnost in odgovornost, učenje pa naredijo vidno.

CILJ: ozavestiti pomen ugotavljanja predznanja pri posameznem učencu in analize stanja v razredu ter uporabe različnih didaktičnih pristopov pri opismenjevanju.

Metode in oblike dela v delavnici:

–           predstavitev in uporaba orodja za ugotavljanje predznanja in ugotavljanja stanja na področju opismenjevanja

–           predstavitev didaktičnih pristopov z namenom sledenja ciljem opismenjevanja s poudarkom na formativnem spremljanju.

Ključne besede: opismenjevanje, ugotavljanje predznanja, analiza stanja, didaktični pristopi, individualizacija, diferenciacija.

Viri

  • Pečjak Sonja, Ana Gradišar: Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2012
  • Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. (2018). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šport.  

PDF datoteka delavnice

Teacher at the beginning of his profession and responding to classroom challenges

dr. Milena Kerndl, mag. Špela Drstvenšek, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Učitelj začetnik se na začetku kariere srečuje s številnimi izzivi, od vzpostavljanja kakovostnih odnosov v razredu (s sodelavci in starši) do postavljanja meja učencem in obvladovanjem neželenega vedenja, preko izzivov, ki jih prinaša realizacija ciljev učnega načrta. Vsakodnevna dinamika terja hitro prilagajanje in odzivanje.

Skupinska razprava v delavnici bo namenjena delčku sestavljenke učiteljeve vloge, in sicer iskanju odgovorov, kako pristopiti k reševanju problema/izziva, ki se pojavi v razredu (npr. neželenega vedenja) in katere strategije so učitelju pri tem lahko v pomoč.  

Ključne besede: učitelj začetnik, reševanje težav v razredu, strategije.

Viri:

  • M. Skvarč, ur., 2018. Spodbujanje razvoja veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Skills – ATS2020. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/VescineZnanstvenegaRaziskovanja.pdf.
  • Holcar Brunauer, A. et al. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Fullan, M., Hargreaves, A. (2000). Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Javrh, P. (2011) Razvoj učiteljeve poklicne poti. Učno gradivo 2, Poklicanost. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Marentič Požarnik, B. (2000). Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje 31(4), 4–11.

PDF datoteka delavnice

Using interdisciplinary teaching to achieve regular and meaningful physical acitivity

Urša Krajšek, OŠ Janka Padežnika Maribor

Povzetek

Od samega rojstva dalje, je gibanje v vseh možnih oblikah del našega življenja, nas samih. Pomembno je, da otroci tudi sami, na konkretne načine spoznavajo človeško telo, ozavestijo pomen mišic in kosti za razvoj zdravega življenjskega sloga. Izobraževalni delavci imamo pri tem pomembno vlogo, saj lahko svoje znanje predamo otrokom na njim razumljiv način. Pri tem je pomembno, da jih spodbudimo k razmišljanju o svojem telesu in jim pomagamo, da pridejo sami do spoznanja, kako se njihovo telo razvija, kaj lahko sami naredijo za zdravje saj bodo na takšen način dosti bolj motivirani, kot če so le pasivni poslušalci o zdravem življenju. Takšen način raziskovanja in učenja nam odlično omogoča medpredmetno povezovanje v 4. razredu, v okviru učnega sklopa Človek.  

V delavnici se bomo sprehodili skozi tematski sklop »Kaj nam omogoča gibanje?«. Pogledali bomo, s katerimi gibalnimi dejavnostmi v razredu ali telovadnici, lahko učenci dosežejo cilje dveh predmetov. Predstavljen vam bo vidik, kako otroke motivirati, da so ves čas pouka aktivno vključeni v proces usvajanja znanja in primeri kako so učenci  izkazali pridobljeno znanje.  

V delavnici boste udeleženci aktivno sodelovali na različne načine (viharjenje možganov, individualno delo, metoda prikazovanja, razgovora, opazovanja, zaznavanja…) in skozi lastno razmišljanje spoznali primer učnega sklopa Kaj nam omogoča gibanje.

Ključne besede: gibanje, človeško telo, kosti, mišice, obhodna vadba.

Viri

  • Digitalizirani učni načrti. Pridobljeno s https://dun.zrss.augmentech.si/#/
  • Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M. idr. (2017). Formtivno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Novak, L., Vršič, V., Nedeljko, N. idr. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

PDF datoteka delavnice

Učenje na daljavo in učenje v učilnici v prvih razredih OŠ – različnost pristopov

Distance learning and classroom learning in the first grades of primary school – a variety of approaches

dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Namen delavnice je premišljevati in primerjati različne pristope učenja in poučevanja v prvih razredih osnovne šole, in sicer v času, ko se prepletata pouk v učilnici in pouk na daljavo. Postavljena bomo tri izhodišča za primerjanje pristopov na začetku šolanja otrok: pomen fizičnega in socialnega učnega okolja, pomen individualizacije in spremljanja otrok, pomen skrbi za vzdrževanje motivacije in odnosa do učenja. Odločitve o izvajanju pouka se morajo izhajati iz »sveta« šestletnikov. Ob vprašanju ustreznosti izbranih pristopov učenja v prvem razredu, bi morali del odgovora biti razvojna stopnja otroka in njegove potrebe ter zagotavljanje učenja v območju bližnjega razvoja.

V delavnici bodo udeleženci analizirali primere praks več domačih in tujih šol, reflektirali lastno prakso in sodelovali pri analizi opomnika, ki lahko učitelja vodi pri sprejemanju strokovnih odločitev.

Ključne besede: pouk na daljavo, pouk v učilnici, pristopi, učno okolje.

Viri:

  • Vidmar, M. (2017). OECD Prehodi: pregled politik in praks izobraževalnih sistemov na področju prehoda otrok iz vrtca v šolo. Dostopno na:  https://www.eurydice.si/novice/tema-meseca/oecd-prehodi-pregled-politik-in-praks-izobrazevalnih-sistemov-na-podrocju-prehoda-otrok-iz-vrtca-v-solo/ (Pridobljeno 13. 3. 2020.)
  • Novak, N. (2020). Ko je učenje personalizirano, ima vsak učenec glas, njegovo učenje pa je vidno = When learning is personalised, each student is given a voice and their learning is visible. Vzgoja in Izobraževanje : Revija Za Teoretična in Praktična Vprašanja Vzgojno Izobraževalnega Dela, 51(3), 6–13.
  • Novak, N. (2020). Načrtovanje pouka s sodobnimi pristopi : študijske skupine za učiteljice in učitelje, ki poučujejo na razredni stopnji v letu 2020. Razredni Pouk : Revija Zavoda RS Za Šolstvo, 22(3), 8–22.
  • Novak, N. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji. Formativno Spremljanje Na Razredni Stopnji : Priročnik Za Učitelje, 12–14.

PDF datoteka delavnice

How to introduce students to computational operations and their properties

Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo
Barbara Oder, OŠ Kajetana Koviča Poljčane

Povzetek

Osnovne računske operacije so poleg razvoja številskih predstav najbolj obsežna in tako »vodilna« vsebina na razredni stopnji poučevanja in učenja matematike. V tej temi se učenci srečajo z matematičnimi pojmi enakost, operacija seštevanja, odštevanja, množenja, deljenja in s strokovnim izrazoslovjem plus, minus, krat, deljeno, seštevanec, vsota, zmanjševanec, odštevanec, razlika, faktor (množenec, množitelj), zmnožek, deljenec, delitelj, produkt …

Pri razvijanju matematičnih pojmov uporabljamo različne reprezentacije, pri izbiri katerih pa moramo biti pozorni na njihovo strukturo, ki omogoča podoben prikaz strukture izbranega pojma, in raven predstavitve pojma (konkretna, grafična, simbolna/abstraktna).

Računske operacije imajo svoje lastnosti, katere razumevanje učenci s pridom uporabijo pri razumevanju računskih postopkov (število 0, vloga števila 0 in 1 pri računskih operacijah,  zakon o zamenjavi in združevanju itd.) in reševanju matematičnih problemov.

Na delavnici bomo predstavili primere dejavnosti za namene razumevanja lastnosti osnovnih računskih operacij in poudarili izgrajevanje znanja skozi lastno aktivnost učencev. Za predstavitev bomo uporabili različne primerne reprezentacij in jih osvetlili z vidika primernosti oz. manj primernosti. 

Udeleženci delavnice se bodo aktivno vključevali z možnostjo oblikovanja navodil za aktivnost (v razredu in na daljavo), priložnostno izdelali oporo za izvedbo aktivnosti in vrednotili rezultate.

Ključne besede: osnovne računske operacije, lastnosti računskih operacij, reprezentacije, dejavnosti za razvoj matematičnih pojmov.

Viri

PDF datoteka delavnice

Comics at elementary school – how to do it step by step and with connection?

Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Osnovni namen delavnice je raziskati, kako strip kot orodje vključiti v proces dela na razredni stopnji v osnovni šoli. Strip je multimodalno besedilo, ki vključuje dva koda sporočanja, vizualni in verbalni kod (prim. Serafini, 2014). Prav zato je pri branju in ustvarjanju stripov pomembno razumeti in doživeti elemente in celoto tako verbalnega kot vizualnega sočasno. Učenci se v šolskem prostoru s stripom srečajo pri različnih predmetih, še posebej pri slovenščini (Program osnovna šola slovenščina. Učni načrt, 2018), tujih jezikih in likovni umetnosti (Program osnovna šola likovna vzgoja. Učni načrt, 2011). Čeprav je strip integriran v posamezna predmetna področja, ga vendar ne moremo obravnavati znotraj enega samega področja, saj sta v stripu likovna govorica in besedilo enakovredna (Krašna 2002). Strip nagovarja bralce z specifičnimi verbalnimi in likovno izraznimi možnosti kot so zapis besedila v oblačkih, kadriranje, prikaz zaporedja dogodkov, tipografija, fokus, zorni kot, onomatopoije, rastriranje itd. Gre za elemente dveh področij, ki se med seboj povezujejo v novo likovno pripovedno celoto. Izhodišče za branje in ustvarjanje multimodlanih besedil najdemo v izhodiščih in razvoju besedne in vizualne pismenosti (prim. Burmark, 2008). Vprašanje, ki si ga je potrebno zastaviti je, kako obravnavo stripa zasnovati celostno, torej z upoštevanjem obeh kodov sporočanja.

Na delavnici bodo udeleženci najprej spoznali strip kot multimodalno celoto na primeru izbranih domačih in tujih avtorskih stripov. Ob primerjavi izbranih stripov bodo udeleženci spoznavali različne izrazne možnosti stripa, verbalno sporočilnost in stripovsko likovno govorico. Poseben poudarek bomo namenili prepletanju obeh kodov stripa na način vzajemnosti ter iskali poti načrtovanja stripa v šoli v sodelovanju jezikovnega in likovnega strokovnega področja. Prav tako bodo udeleženci delavnice na primerih spoznali elemente stripa (način kadriranja, priprava scenarija, izbor tipografije, prikazovanje prostora na ploskvi, prostorski plani itd.) ter ob zaključku delavnice tudi sami ustvarili krajši avtorski strip.  Rezultate svojega dela bodo ob koncu delavnice predstavili vsem sodelujočim.

Ključne besede:  strip, multimodalno besedilo, verbalno sporočanje, vizualno sporočanje.

Viri

PDF datoteka delavnice

School Library for Enrichment of Lessons

Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Knjižnica je na šoli informacijsko središče in vsem učencem ter strokovnim delavcem moramo omogočiti uporabo informacijskih virov v knjižnici in širše. Želeli bi, da uporabniki knjižnico dojemajo kot svoj prostor in ga tudi v polni meri uporabljajo. Vendar ne samo knjižnice kot prostora, ampak širše z vsemi storitvami in vsebinami: zagotavlja dostopnost organizirane knjižnične zbirke in informacijskih virov ter nudi informacijsko in učno okolje za samostojno učenje. Šolski knjižničar  v sodelovanju z učitelji (pouk predmetov, dnevi dejavnosti, interesne dejavnosti …) izvaja bibliopedagoško dejavnost, uresničuje cilje Knjižnično informacijskega znanja (v nadaljevanju KIZ).

Vsebine kurikula KIZ-a morajo biti v pouk integrirane oz. vključene do te mere, da so vsebine predmetov s knjižničnimi vsebinami obogatene in jim dajo dodano vrednost – gre za učenje spretnosti in veščin, ki jih potrebujejo učenci za nadaljnje učenje in delo. Samo na tak način gre za osmišljeno učenje. Knjižnične vsebine so kroskurikularne in medpredmetne vsebine, ki se jih lahko posreduje pri vseh predmetih oz. lahko rečemo tudi, da se jih učenci lahko učijo ‘brezpredmetno’ ali ‘nadpredmetno’.

Pri poučevanju KIZ-a je tako nujno medpredmetno povezovanje, timsko poučevanje in sodelovalno učenje. V učne načrte predmetov je vključenih več medpredmetnih in kroskurikularnih povezav, med katerimi so tudi posredne in neposredne povezave s knjižnico in KIZ. Posredne povezave so npr. delo z viri, projektno delo, reševanje problemov.

Šolska knjižnica je običajno prva knjižnica, ki jo učenci spoznajo pobliže, nekaterim je sploh prva knjižnica, v katero vstopijo. V šolsko knjižnico stopi vsak učenec vsaj nekajkrat v času svojega šolanja in šolski knjižničarji postavljamo temelje za poznejše redne uporabnike drugih vrst knjižnic. Šolske knjižnice so namenjene vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa (tudi strokovnim delavcem), delujejo na šolah vseh stopenj in se vključujejo v življenje in delo šole.

Knjižnične vsebine morajo biti vpete oz. integrirane v učni proces. To pa ne gre brez sodelovanja knjižničarja z drugimi strokovnimi delavci na šoli.

Ključne besede: šolska knjižnica, vsebine KIZ, integriranost, poučevanje, viri.

PDF datoteka delavnice

Interest in reading

dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Namen delavnice je spoznati značilnosti interesa za branje in pristope na razredni stopnji, ki to omogočajo. Učitelji se veliko ukvarjajo z motiviranostjo za branje, saj je ta pomembna pri razvoju branja z razumevanjem in nasploh zmožnosti branja. Pri spodbujanju motiviranosti za branje imamo v mislih več pomembnih elementov: interes za branje, pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil, bralna samoučinkovitost ter izbiro različnih virov glede na namen branja, ki so pri tem odločilni. Močno čustveno dimenzijo opredelimo kot interes za branje, ki vključuje usmerjeno pozornost, povečanje miselnega delovanja, vztrajnost in čustveno vključenost bralca. V delavnici bodo udeleženci spoznali različne pristope za branje, s katerimi ohranjamo in spodbujamo interes za branje: učitelj kot bralni model, raznolikost bralnega gradiva, priložnosti za branja v razredu, možnost, da učenci sami izberejo bralno gradivo, vrednotenje prebranega in spodbujanje k vztrajnosti pri branju. Različni pristopi morajo stremeti k spodbujanju učencev k branju, dajati bralnemu procesu smisel, kar pripomore, da bralec vztraja do cilja ter ustvariti željo po ponovitvi bralne izkušnje.

Ključne besede: motiviranost,samočinkovitost, vztrajnost, bralna izkušnja.

Viri

  • Haramija, D. (2019). Gradniki bralne pismenosti. Teoretična izhodišča. Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta.
  • Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N. (2021). Gradniki bralne pismenosti. Projekt OBJEM. ZRSŠ.
  • Novak, N., Mršnik, S. (2021). S spodbujanjem radovednosti do motiviranosti za branje (na razredni stopnji OŠ). Gradivo: Posvet ABC bralne pismenosti. Dosegljivo na: https://www.mb.sik.si/abc-bralne-pismenosti.html
  • Pečjak, S., Bucik, N. (2004). Bralna motivacija učencev v osnovni šoli. Psihološka obzorja let. 13. (33-54).

PDF datoteka delavnice

A relived teacher uses Micro:bit for collaborative learning with first graders.

Radovan Krajnc, Zavod RS za šolstvo
Mojca Povoden, Boštjan Strnad, OŠ Franceta Prešerna Maribor

Povzetek

Na delavnici bodo učitelji preizkusili majhne naprave – Micro:bite*, ki jih učenci uporabljajo pri utrjevanju naučene snovi. Učitelji bodo v prvem delu delavnice v vlogi učenca** in bodo uporabili že pripravljene dejavnosti za različne predmete. V drugem delu bodo učitelji pripravljali predloge za uporabo Micro:bita pri svojem delu. 

Cilj delavnice ni programiranje Micro:bita, temveč iskanje idej za njegovo uporabo. Micro:bite vam lahko sprogramirajo učenci pri izbirnem predmetu računalništvo, lahko pa vam v pomoč priskoči računalnikar, ki ga je pred tem priporočljivo povabiti na zdravo in okusno malico.

* Micro:bit je programirljiva žepna naprava, ki ima veliko funkcionalnosti, je preprosta za uporabo in jo že najdemo na veliko šolah po Sloveniji.

Delavnica bo potekala na daljavo, zato bomo tudi Micro:bite uporabljali preko spleta. Udeleženci ne potrebujejo nobene dodatne opreme.

Ključne besede : Micro:bit, sodelovalno učenje, avtomatizirane povratne informacije.