The Development of the Numver Concept and Outdoor Learnining

Helena Škerget Rakar, OŠ Puconci

Povzetek

Kot veliko drugih učiteljev tudi sama ugotavljam, da tradicionalni pristopi in klasični pouk v vzgojno-izobraževalnem delu niso več ustrezni in z njimi ne dosegamo takšnih rezultatov, kot če v svojo pedagoško prakso vnašamo sodobne pristope, pri katerih so učenci aktivni udeleženci dogajanja in so vključeni v celoten proces učenja in poučevanja. Izkušnje, ki jih učenci pridobijo z lastno aktivnostjo, so tako temelj njihovega znanja. Tako v svoje poučevanje vključujem elemente formativnega spremljanja, s pomočjo katerega se približam učencem, njihovemu načinu razmišljanja, jim nudim možnost, da izrazijo svoje opažanje, ugotovitve, domišljijo, izrazijo svoje misli, čustva in želje ter se tako počutijo sprejete, si upajo delati napake in razvijajo svojo samozavest. V učnem načrtu (2011) pri opredelitvi predmeta matematika je zapisano, da je narava kot vir za matematično ustvarjanje in raziskovanje, zato naša šolska okolica večkrat ob dejavnostih postane velika matematična raziskovalna učilnica. Prav tako pa ure matematike lahko popestrimo z gibalno aktivnostjo in potešimo otrokovo nenehno željo po gibanju. Kakor trdi tudi Frostigova (1989), gibanje ni le vir zadovoljstva in sprostitve, pač pa tudi proces kot sredstvo za učenje najrazličnejših vsebin. Kadar učenje povežemo z gibanjem, se človek uči hitreje in bolj učinkovito, saj naporno učno delo pri otrocih lahko povzroča tudi vrsto frustracij. Tako bom v svoji predstavitvi opisala primer dela z učenci v 1. in 2. razredu pri matematiki pri razvijanju pojma število in učenje na prostem ob gibalni aktivnosti.

Predstavljene dejavnosti bodo prikazale, kako so učenci na igriv in zabaven način dosegli namene učenja, kjer so se učili šteti (do 100) naprej, nazaj, po koraku, predstaviti števila z različnimi materiali (denarjem, konkretnimi predmeti, igračami, didaktičnimi igrami) in na različne načine (z desetiškimi enotami, v stotičnem kvadratu, številskem poltraku), primerjati in urejati števila, poiskati predhodnik in naslednik ter oblikovati preproste prikaze.

Ključne besede: matematika, števila, številske predstave, pouk na prostem, gibanje.

Viri

• Frosting, M. (1989). Gibalna vzgoja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke , mladostnike in starše.
• Holcar Brunauer, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Vršič, V. (2021). Izgradnja koncepta številskih predstav in pojma število. Razredni pouk, letnik XXIII(3), str. 24-32.
• Žakelj, A. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.