Dymensions of development of imagination of learning environment in the 1st VIO

Polona Legvart, OŠ bratov Polančičev Maribor

Povzetek

Dirks in Kessl ugotavljata, da je »prostorska gramatika« šole odrinjena na obrobje, zato morata Westphal in Hoffmann posebej opozoriti, da prostor izobraževanja ni geometrični prostor, ampak »socialno ustvarjen prostor«. Pri njegovi analizi so koristna spoznanja iz Lefebvre-jeve epistemologije prostora. V slovenščini imamo terminološko zadrego, ker dva ključna pojma na tem področju – space in place – prevajamo enako kot prostor in s tem izgubimo bistveno konceptualno razliko. Zato prostor učenja nadomeščamo s pojmom učno mesto, kar je ustreznejši prevod za learning place.

Prostorska izkušnja otroka je velikega pomena za učenčev razvoj in prostor dojema kot sidrišče (Sartor), ki mu med drugim predstavlja priložnost za potrjevanje, navezanost na skupnost, sestavino lastne identitete, skupno dobro, merilo lastnega napredovanja.

Odnos učencev do njihovega učnega okolja v času pandemije je pokazal, da ga razlikujejo od doma in ima za njih svoj lasten pomen in vrednost. Zavedajo se časovne in prostorske razsežnosti učnega okolja, v katerega so vključeni, kar bomo skušali izkazali s svojimi zapisi.

Okoli tisoč ur letno, kolikor povprečno prebijejo učenci z učiteljico v razredu, predstavlja obilico priložnosti za intervencije v učno okolje, za katere se pričakuje, da izboljšujejo učenje, vendar ga lahko tudi poslabšajo, zato je potrebna stalna in sprotna evalvacija učnega okolja. Raziskava HEAD je pokazala, da je okolje razreda pomembnejše od okolja šole ter drugih okolij, v katerih se odvija učenje (Barrett).

Ključne besede: prostor, učno mesto, konceptualizacija prostora, identiteta, pandemija.

Viri

• Barrett, P., Zhang, Y., Davies, F. in Barrett, L. (2015) The impact of classroom design on pupils’ learning: Final results of a holistic, multi-level analysis. Building and Environment, 89, (2015), 118-133.
• Dirks, S. in Kessl, F. (2012) Räumlichkeit in Erziehungs- und Bildungsverhältnissen. V U. Bauer, U. Bittlingmayer in A. Scherr (ur.) Handbuch Bildungs- und Erziehungssoziologie. VS Verlag.
• Lefebvre, H. (2013). Studia Produkcija prostora Humanitatis
• Sartor, A. (2017) ‘Children in place’: A phenography of children’s understandings of place, identity in place an looking after place. (oktorska disertacija na The University of Sydney)
• Westphal, C. in Hoffmann, N. (2007) Orte des Lernenrs. Erschliesungen und Verortungen. V K. Westphal (ur.) Orte des Lerners. Beiträge zu einer Pädagogik des Raumes. Juventa Verlag.