Re-creativing literary texts with music

Sabina Višček, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem

Povzetek

Učitelj ima pri izbiri besedil za šolsko interpretacijo po posodobljenem učnem načrtu za slovenščino (2018) in njegovi predhodni različici (2011) veliko proste izbire, če si jo le vzame. Med kriteriji za izbor besedil je treba upoštevati recepcijsko, literarnozgodovinsko ter literarnoteoretično načelo, pri čemer ni zanemarljivo tudi vprašanje nacionalne oz. mednarodne pomembnosti (Krakar Vogel, 2004). Pri mlajših bralcih se najpogosteje izpostavlja recepcijsko načelo ter pomembnost oblikovanja njihovega horizonta pričakovanj, ki ga mora mentor branja ves čas načrtno širiti, če želi vzgojiti kritičnega bralca. To je mogoče doseči tudi z zahtevnimi besedili in vprašanji ter s povezovanjem različnih področij umetnosti. V prispevku bo podrobno predstavljen primer aktualizacije pesmi Dramilo Valentina Vodnika s sodobno glasbeno zvrstjo (tj. rapom) v 2. razredu osnovne šole. Izhodišče zahtevnega pesemskega besedila glede na danega naslovnika temelji na teoriji komunikacijskega pouka književnosti (Saksida, 2009) ter upoštevanju čustvenomotivacijskih dejavnikov pri učencih ter njihovega doživljanja besedila (Žbogar, 2013). Namen akcijske raziskave je bil dokazati, da je mogoče v pesmi, ki prvotno ni namenjena otrokom, konkretizirati nevsakdanje, celo starinske besede, ter z učenci ob ustrezni bralni motivaciji izpeljati kakovosten, predvsem pa navdušujoč bralni dogodek. Med pomembnejši cilji je bilo razvijanje govorne interpretativnega pesmi ob glasbeni podlagi, medvrstniško učenje in sodelovanje, spodbujanje skupinskega dela ter izražanje osrednjih sporočil pesmi z gibom. Opisanih bo še nekaj tovrstnih pristopov k otroški poeziji ob različnih vrstah rapa, ki jih je mogoče izpeljati tudi na daljavo. Učenci so postali veliko bolj občutljivi na poezijo (ritem, izraznost in pomenskost besed) ter avtorje, ki jih berejo v knjigah ali berilu. Dvignila se je notranja motivacija za raznovrstno predstavljanje literarnih del ter izražanje o besedilu. Učenci so z nastopi okrepili sproščenost pred javnim nastopanjem.

Ključne besede: komunikacijski pouk književnosti, rap, poezija, medvrstniško učenje.

Viri

• Krakar Vogel, B. (2004). Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS.
• Poznanovič Jezeršek, Mojca [et. al.], člani predmetne komisije, avtorji posodobljenega učnega načrta, 2011: Učni načrt.
• Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
• Poznanovič Jezeršek, M., idr. (2018). Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (posodobljena izdaja). Ljubljana:
• Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://mizs.arhivspletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf
• Saksida, I. (2009). Kaj je primerna knjiga? – le kakšno vprašanje je to! : triletnik posluša Deklevove Pesmi za lačne sanjavce – osmošolec bere izštevanke in zafrkljivke). Otrok in knjiga, 36(76), 25–33.
• Žbogar, A. (2013). Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.