From accepting to recreating a fairy tale in 3rd and 4th grade with formative monitoring

Barbara Hrovat, OŠ Trebnje in Zdenka Bregar Umek, OŠ Globoko

Povzetek

Prispevek prikazuje obravnavo pravljice z elementi formativnega spremljanja v 3. in 4. razredu.

V tretjem razredu smo pri pouku književnosti veliko časa namenili obravnavi pravljice. Proces učenja in obravnavo pravljice smo skupaj z učenci sistematično razvijali od aktivacije predznanja do zmožnosti tvorbe besedila skozi elemente formativnega spremljanja.

Učenci so daljše obdobje spoznavali, poslušali, brali in na različne načine poustvarjali Slovenske ljudske pravljice in pravljice bratov Grimm. S primerjanjem in analiziranjem pravljic med seboj smo izluščili skupne značilnosti in jih zapisali. Sledili smo naslednjim ciljem UN za slovenščino (tvori pravljico in pri tem upošteva značilnosti te literarne vrste, tvori pravljico tako, da kombinira besedilo s sliko) in sooblikovali namene učenja (znam sestaviti, narisati, zapisati in pripovedovati pravljico z vsemi njenimi značilnostmi). Učenci so izdelali načrt učenja, predvideli dokaze in izoblikovali kriterije uspešnosti (uspešen bom, ko bom sestavil, narisal, zapisal in pripovedoval pravljico z vsemi njenimi značilnostmi). V procesu učenja so nastali različni dokazi (risanje pravljice, zapis pravljice v obliki stripa, zgibanke, slikanice, ki so jih učenci tudi predstavili in z njimi govorno nastopili).

Z učenci četrtega razreda smo načrtovali in obravnavali sklop Pravljica. Sledili smo ciljem književnosti, ki postavljajo v ospredje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranih pravljic. Z učenci smo načrtovali namene učenja (spoznajo značilnosti slovenske ljudske pravljice, ločijo ljudsko od umetne pravljice, poustvarjajo pravljice).

Pravljice so učenci brali v šoli in doma. Postavili smo kriterije uspešnosti, s katerimi smo vrednotili znanje in napredek (uspešen bom, ko bom prepoznal pravljico in jo ločil od drugih zvrsti, ubesedil domišljijsko predstavo glavne književne osebe, znal pravljico pripovedovati in jo zapisal na različne načine). Učenci so dokazali, da razumejo pravljice preko različnih dokazov (govorni nastop, spremenjeni konec, pisanje predzgodbe, zapis vprašanj na temo Okrogla miza – Najljubša pravljica, sestava recepta za pisanje pravljic).

Ključne besede: pravljica, poustvarjanje, nameni učenja, kriteriji uspešnosti, raznoliki dokazi.

Viri

• Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. (2018). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šport.
• Slovenske ljudske pravljice, MK, Ljubljana 1996
• Formativno spremljanje v podporo učenju, Ada Holcar Brunauer et al., ZRSŠ, Ljubljana 2019