Folk tale and retelling of a fairy tale in 4th grade

Vesna Komatar, OŠ Jurija Dalmatina Krško

Povzetek

V četrtem razredu smo pri pouku slovenščine obravnavali kakšne so pravljice, katere poznamo in kako lahko sami ustvarjamo pravljico. Sledili smo ciljem UN za književnost kjer so v ospredju doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranih pravljic.

Ob ciljih smo si zastavili namene učenja. V razredu smo pripravili kotiček, kjer smo zapisali namene učenja in sproti beležili prebrane pravljice. Učenci so tako pravljice brali, jih poslušali, jih spoznavali in imeli odgovornost za beleženje. Urejali so tudi svoje zapiske v zvezku in sproti pisali značilnosti Slovenskih ljudskih pravljic. Ko smo prebrali pravljice, smo imeli intervju s književnimi osebami. Učenci so zastavljali različna vprašanja in si jih zapisovali. Nato smo pripravili kriterije uspešnosti (uspešen bom, ko bom prepoznal ljudsko pravljico, znal njene značilnosti, jo ločil od avtorske in poustvarjal pravljico). Svoje raznolike dokaze znanja so učenci predstavili s pisanjem ljudskih pravljic, jih govorno predstavili, z risanjem stripov, pripravili so lutkovno predstavo, napisali recept za ljudsko pravljico, naredili plakat in napisali intervju za svoje sošolce.

Učenci so tako spoznali značilnosti slovenske ljudske pravljice, naučili so se ločiti ljudsko od umetne pravljice ter samostojno poustvarjali pravljico.

Ključne besede: pravljica, poustvarjanje pravljice, nameni učenja, kriteriji uspešnosti, raznoliki dokazi.

Viri

• Učni načrt Slovenščina 2018, ZRSŠ
• Slovenske ljudske pravljice, MK, Ljubljana 1996
• Formativno spremljanje v podporo učenju, Ada Holcar Brunauer et al., ZRSŠ, Ljubljana 2019