Creativity connects

Tjaša Sobočan, CEED Slovenija

Povzetek

Za ustvarjalnost je potreben prostor (širina) in čas, ki sprošča pot do inovativnosti. Človekova ustvarjalnost je omejena, če ni stika z zunanjim svetom. Ustvarjalnost se ne oblikuje v vakuumu, ampak gre za presek doživljajev, domišljije in izkušenj. Kot se ‘lučka v naših glavah’ ne prižge sama od sebe, temveč jo spodbudi kombinacija idej, spominov, znanja in izkušenj. Šolski prostor učence izpostavlja zavestnim doživljanjem in izkušnjam. Ko učenci uporabijo domišljijo, razvijajo psihološke sposobnosti, ki jim pomagajo razumeti svet okoli sebe, in se tako tudi ne omejujejo z mejami fizičnega sveta. Prek ustvarjalnosti raziskujejo sami sebe, svoje čustvene odzive, ter ne nazadnje razvijajo tudi kritično razmišljanje. Cilj kreativnosti pri učencih bi naj vodil do večje inovativnosti, originalnosti, individualnosti, navdiha in vizije.

Ob premiku učnega procesa na daljavo se je zdelo, da so se vsi dotedanji trudi in napori kreativnih fizičnih šolskih okolij zminimalizirali na zaslon in domačo pisarno – pa so se res? Ali je učenje na daljavo prineslo dodaten zagon za razvoj socialno-čustvenih spretnosti učencev, kot je npr. empatija? Nas je lahko mentaliteta ‘vsi smo v istem čolnu’ povezala, pedagoškim sodelavcem pa omogočila na novo osmišljeno raziskovanje zunanjega sveta za učence, ki je navsezadnje nujno za razvoj ustvarjalnosti?

Ustvarjalnost nas povezuje – pa najsi bo v fizičnem ali digitalnem svetu.

Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, šolski prostor, učenje na daljavo, razvoj spretnosti.