Self-regulation and e-learning in younger students

red. prof. dr. Sonja Pečjak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Povzetek

Samoregulacijsko učenje je učenje, pri katerem je učenec sposoben regulirati lastno kognicijo, motivacijo in vedenje z namenom doseganja učnih ciljev (Zimmerman in Schunk, 2011). V času šolanja na daljavo zaradi epidemije Covid-19 so bili mlajših učenci pogosto postavljeni v situacije, ko so morali svoje učne obveznosti opraviti v načinu e-učenja in bolj samostojno. Raziskava, v kateri so sodelovali učitelji prvega triletja OŠ kaže (Pečjak idr., 2021), da so bili v drugem valu epidemije učitelji z učenci najpogosteje v stiku preko spletnih učilnic (48% vsak dan), tretjina učiteljev pa večkrat na teden preko videokonferenc in elektronske pošte (35% in 33%). Tak način e-dela za šolo pa zahteva od učencev relativno dobro razvite samoregulacijske spretnosti. Ker pa se v obdobju začetnega šolanja višje kognitivne funkcije (t.i. izvršilne funkcije), ki predstavljajo podlago za razvoj samoregulacije šele razvijajo, je to močno oteževalo šolsko delo učencev.

Namen predavanja bo zato na kratko predstaviti razvoj posameznih izvršilnih funkcij (delovnega spomina, pozornosti, sposobnosti inhibicije in preklapljanja ter načrtovanja), ki so predpogoj za razvoj nekaterih samoregulacijskih spretnosti pri mlajših osnovnošolcih. V raziskavi Pečjak idr. (2021) je kar 47% učiteljev ocenilo, da se (skoraj) noben učenec prvega triletja ni bil sposoben samoregulirati pri učenju, tretjina učiteljev pa, da je to zmogel le vsak četrti učenec v razredu. Pri izvršilnih funkcijah pa so učitelji poročali o večjih težavah učencev pri šolanju na daljavo v primerjavi s tistimi, ko so hodili učenci v šolo, predvsem na področju pozornosti, inhibicije in zapomnitve (Pečjak idr., 2021).

V zaključku bodo predstavljeni rezultati različnih metaanaliz, kako in katere samoregulacijske spretnosti lahko razvija učitelj pri mlajših učencih (Dent in Koenka, 2016; Dignat idr., 2008; Peeters idr., 2016) in intervencijski program sistematičnega razvoja dveh strategij za razvijanje bralnega razumevanja pri mlajših učencih – strategije iskanja bistva in strategije povzemanja (Pečjak in Pirc, 2018).

Ključne besede: samoregulacijsko učenje, izvršilne funkcije, šolanje na daljavo, razvoj samoregulacije, mlajši učenci.

Viri:

• Dent, A. L. in Koenka, A. C. (2016). The Relation Between Self-Regulated Learning and Academic Achievement Across Childhood and Adolescence: A Meta-Analysis. Educational Psychology Review, 28, 425–474.
• Dignat, C., Buettner, G. in Langfeldt, H. P. ( 2008). How can primary school students learn self-regulated learning strategies most effectively? Meta-analysis on self-regulation training programmes. Educational Research Review 3, 101–129.
• Peeters, J., De Backer, F., Kindekens, A., Triquet, K,. In Lombaerts, K. (2016). Teacher differences in promoting students’ self-regulated learning: Exploring the role of student characteristics. Learning and Individual Differences, 52, 88–96.
• Pečjak, S. in Pirc T. (2018). Developing summarizing skills in 4th grade students : intervention programme effects. International electronic journal of elementary education, 10(5), 571-581. 1307-9298. https://www.iejee.com/index.php/IEJEE/article/view/482/354, DOI: 10.26822/iejee.2018541306.
• Pečjak, S., Pirc, T., Podlesek, A. in Peklaj, C. (2021). Rezultati iz raziskave »Psihosocialni odnosi učencev pred in med šolanjem na daljavo v povezavi z njihovim psihičnim blagostanjem in kognitivnim funkcioniranjem v drugem valu epidemije Covid-19« (neobjavljeno gradivo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
• Zimmerman, B. J., & Schunk, D. H. (Eds.). (2011). Handbook of self-regulation of learning and performance. New York: Routledge.