Children can – can we in the kindergarten and at school, too?

dr. Petra Štirn Janota, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Razumevanje otrok kot socialno, emocionalno in kognitivno zmožnih, ki že v predšolskem obdobju iščejo pomene, oblikuje svoje teorije, sodelujejo z drugimi in se uči od drugih, ki je zmožen občutljivih odzivov, in ki že zelo zgodaj zmore razlikovati med različnimi zahtevami in njihovo obligatornostjo, je v predšolskem prostoru prineslo spremembe pri oblikovanju vzgojnih pristopov, pri pojmovanju spodbudnega učnega okolja in pri razumevanju vloge otroka in vzgojitelja v učnem procesu.

Da otrok lahko izkazuje svojo zmožnosti, potrebuje odraslega, ki sprejema podobo otroka kot zmožnega posameznika. Odraslega, ki v dialogu z otrokom razmišlja o njegovih izkušnjah, njegovem učenju, razumevanju. Odraslega, ki otroku pripravlja spodbudno učno okolje in mu omogoča čas in prostor za igro, za vstopanje v različne, občutljive odnose z drugimi. Ki skrbno načrtuje vsebine, dejavnosti in je pozoren na izzive, ki jih otroci potrebujejo. V teoretičnih konceptih predšolske vzgoje govorimo o bogatem otroku (Malaguzzi 1998, Dahlberg idr. 2007), o vzgojitelju kot reflektivnem praktiku (MacNaughton 2009), o spodbudnem učnem okolju kot tretjem vzgojitelju (Fyfe 1994) in o procesnem pristopu k načrtovanju (Kroflič 1993), ki je podprt z načeli in s cilji Kurikula za vrtce.

Primeri iz predšolske prakse potrjujejo, da se otroci zmorejo čuditi, da zmorejo uživati v lepoti, da zmorejo na kreativne načine raziskovati stvarnost, zmorejo biti občutljivi drug do drugega. Ti primeri so nam lahko izhodišče, da se vprašamo:

Kako se spreminja pogled na otroka ob vstopu v šolo? Ali v šoli še razumemo prostor kot tretji vzgojitelj/učitelj? Kako otroke podpiramo v radovednosti, jim omogočamo, da v dialogu z drugimi in okoljem so-oblikujejo in poglabljajo svoje misli in ideje? Jim puščamo, da kreativno izražajo svoje pomene in jih nato skozi izkušnje in v raziskovanju stvarnosti preoblikujejo in poglabljajo? Koliko si pustimo biti presenečeni s strani otrok – kako mislijo, kako se odzivajo, kdo so z nami in drugimi? V povzetku jedrnato in jasno povzemite vsebino/bistvo celotnega prispevka. Vsebuje naj namen in glavne ugotovitve. Izogibajte se splošnim zapisom/trditvam. Povzetek naj bo zapisan v 3. osebi. V besedilu naj bodo viri (reference) označeni s priimkom avtorja/avtorjev in letom izdaje v obliki: (Kolar, 2010); itd.

V primeru povzetka delavnice zapišite metode in oblike dela, ki jih boste vključili v izvedbo.

Ključne besede: zmožen otrok, refleksivni vzgojitelj/učitelj, izzivi vrtec/ šola, spodbudno učno okolje, presenečenje.

Viri

• Dahlberg, G., Moss, P. in Pence, A.  (2007). BeyondQuality in Early Childhood EducationandCare: Postmodern Perspective. London in New York: Routledge.
• Fyfe, B. (1994). Images from St. Louis: Considerations and
• Interpretations from Teachers Who Are Applying theReggio Approach in the United States.
• Kroflič, R., 1993, Procesno razvojna strategija načrtovanja kurikuluma, Sodobna pedagogika, let. 44, št. 9-10, Ljubljana, str. 473-487.
• MacNaughton, G. (2009). Doing Foucault in Early Childhood Studies:Applying poststructural Ideas. London, New York: Routledge.
• Malaguzzi, L. (1998). History, Ideas, and Basic Philosophy (An Interview with Lella Gandini). V: C. Edwards, L. Gandini in G. Forman. The Hundred Languages of Child. Greenwich in London: Ablex Publishing Corporation, str. 68–69.
• Štirn Janota, P. (2015). Induktivni pristop na poti od prosocialnega k etičnemu ravnanju: študija primera. Sodobna pedagogika, let. 66, št. 1, str. 64‒88.