Maintaining and encouraging curiosity in students
Klavdija Topolinjak, Maja Žnidarič, OŠ Starše
Povzetek
Kaj je pravzaprav radovednost? V SSKJ je navedeno, da je radoveden tisti, ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti. Radovednost se torej kaže v zanimanju za novosti, natančnem opazovanju, pri katerem v ospredje stopijo podrobnosti le-tega in zastavljanju vprašanj, ne pa zgolj v iskanju odgovorov. Seveda pa radovednost ni nekaj samo po sebi umevnega. Zelo pomembno je, da jo znamo pri učencih vzbuditi, še pomembneje pa, da jo znamo ohraniti. Najprej je potrebno zagotoviti varno in spodbudno učno okolje, v katerem se razvijajo pozitivni medvrstniški odnosi, ki temeljijo na pogovoru, izmenjavi informacij, mnenj in izkušenj. Ključni dejavnik dinamike učnega procesa je vsekakor tudi motivacija. Z ustrezno izbiro slednje pri učencih spodbudimo zanimanje in pritegnemo njihovo pozornost. Sledi pa tisto, od česar je odvisno, ali bodo učenci postali radovedni, željni novega znanja ali ne. To so učitelji, ki učenca spodbujajo pri raziskovanju in mu kažejo, da zaupajo vanj, v njegove zmožnosti, krepijo njegovo radovednost in postavljajo temelje poznejši ustvarjalnosti. To je moč doseči z različnimi izzivi, nalogami, dejavnostmi, igrami. Radovedni otroci se bolje in hitreje učijo. Ko so radovedni, je učenje zabava in veselje, zmožnost opazovanja in pomnjenja pa veliko večja.
V prispevku so predstavljeni tisti dejavniki, ki negujejo radovednost pri učencih. V prvi vrsti je učitelj tisti, ki je njihov vzgled in vodilo. Zelo pomembna je tudi izbira dejavnosti, ki so ponujene učeči se skupini. Nadalje ne smemo pozabiti na igro, ki sprošča, zabava, dopušča napake, ponovitve, učence uči reševanja problemov in vztrajnosti. Omogoča pridobivanje izkušenj in spoznanj, bogati domišljijo ter usmerja učence h kreativnosti. Tu sta še ustrezna izbira vprašanj, ki omogočajo razmišljanje izven škatle in spremljanje njihove radovednosti, kako se razvija pri posamezniku, kaj jo sproža. Ob vseh zgoraj naštetih dejavnikih pa je potrebno upoštevati še vključenost učencev v načrtovanje, njihova čustva, interese, osebnost in razlike.
Ključne besede: radovednost, motivacija, učno okolje, kreativnost, igra.
Viri:
- Dumont, H., Istance, D. (2013). Analiziranje in oblikovanje učnih okolij za 21. stoletje. V: Dumont, H. in sod. O naravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse. OECD, Centre for Educational Research and Innovation. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Čas,M., Krajnc,M. (2015). Otroška razigranka. Velenje: Modart.
- Lešnik Musek, K. (2020) Pozitivna psihologija in pozitivna edukacija. Dostopno na: https://www.abced.si/post/radovednost-ustvarjalnost-inovativnost-kaj-lahko-predam-mojim-otrokom-in-u%C4%8Dencem (pridobljeno 5. 1. 2022)