Kako spodbujati razvoj mišljenja na razredni stopnji

How to encourage the development of thinking at the grade level

mag. Alenka Kompare, Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola

Povzetek

Kako lahko spodbujamo razvoj mišljenja pri učencih in zakaj naj bi to počeli, sta vprašanji, ki uokvirjata razmišljanje v prispevku. V šolskem polju obstaja konsenz, da je kritično mišljenje pomemben del izobraževanja, a tudi ugotovitev, da večina učencev ne razvije kritičnega mišljenja v meri, kot bi ga lahko in morala razviti. Vemo tudi, da razumevanja kot splošnega cilja izobraževanja ni mogoče izgrajevati brez spodbujanja razvoja miselnih procesov in veščin, a hkrati pogosto predpostavljamo, da je v šoli dovolj učiti vsebinska znanja, učenci pa že znajo ali se bodo sami naučili učinkovito misliti.

Odgovor na vprašanje, zakaj pri učencih spodbujati razvoj mišljenja, je v novejših pristopih k poučevanju in taksonomijah, tudi Marzanovi (ki je lahko izhodišče izbora miselnih procesov in veščin, ki jih želimo pri učencih razvijati), že v sami konceptualizaciji znanja in učenja. V procesu učenja so vsebinska in procesna znanja neločljivo povezana: širjenje in poglabljanje vsebinskega znanja ter njegova uporaba, tj. izgrajevanje razumevanja, ni mogoče brez hotene, sistematične in reflektirane rabe miselnih procesov in veščin.

Učencev zato ni pomembno učiti le, o čem naj razmišljajo, ampak tudi, kako naj razmišljajo o teh vsebinah. Toda kako? D. F. Halpern predlaga model poučevanja za kritično mišljenje, ki zajema štiri elemente: 1. eksplicitno poučevanje veščin kritičnega mišljenja, 2. negovanje dispozicij kritičnega mišljenja, 3. učenje za transfer veščin kritičnega mišljenja in 4. spodbujanje metakognicije. Podobno strukturirajo načrtno in sistematično spodbujanje miselnih procesov drugi avtorji: od ozaveščanja miselnega procesa in njegove analize (kako poteka mišljenje, skozi katere korake) prek izgradnje in uporabe sheme miselne strategije (smernic za izvajanje miselnega procesa) do premišljenega prakticiranja mišljenja, ko imajo učenci v različnih učnih situacijah priložnost uporabljati določen miselni proces, najprej vodeno, nato pa vedno bolj neodvisno in samoregulirano.

Razvoj miselnih procesov in veščin je mogoče spodbujati pri učencih vseh starosti, ob upoštevanju njihovih razvojnih značilnosti seveda, pogosto počasen napredek pa naj učitelja ne demotivira. Za večino ljudi je kritično mišljenje namreč življenjsko potovanje, ne nekaj, kar se naučimo pri enem predmetu v enem letu. A prav zato, ker potovanje traja dolgo, ni za prve korake nikoli prezgodaj.

Ključne besede: kritično mišljenje, spodbujanje razvoja mišljenja, temeljni miselni procesi in veščine, metakognicija.

Viri

  • Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Kompare, A. (2017). Učimo učence misliti: kako spodbujati razvoj temeljnih miselnih procesov. Razredni pouk, letnik XIX, št. 3, str. 42–48.
  • Franco, A. H. R., Butler, H. A., Halpern, D. F. (2015). Teaching critical thinking to promote learning. In D. S. Dunn (ur.), Oxford library of psychology. The Oxford handbook of undergraduate psychology education (str. 65–74).  Oxford, New York: Oxford University Press.
  • Marzano, R. J., Pickering D. J., Arredondo, D. E., Blackburn, G. J., Brandt, R. S., Moffett, C. A., Paynter, D. E., Pollock, J. E., Whisler, J. S. (1997). Dimensions of Learning. Techer’s manual. Aurora: McREL, Alexandria: ASCD.
  • Swartz, R. J., Costa, A. L., Beyer, B. K., Reagan, R., Kallick, B. (2008). Thinkig-based Learning. Promoting Quality Student Achivement in the 21st Century. New York: Teachers College Press.