Načrtovanje in izvajanje pouka po sklopih na primeru učnega sklopa Gibanje – izdelava lastne gibljive igrače v 1. razredu

What the teamwork of teachers of different schools brings
(Planning and execution of lessons in sets based on the Movement learning set – making of one’s own movable toy in 1st grade)

Lidija Mlinarič, OŠ Miklavž pri Ormožu

Nina Malajner, OŠ Janka Padežnika Maribor

Povzetek

Izhodišča in ključne usmeritve timskega dela dveh učiteljic podeželske ter mestne osnovne šole temeljijo na upoštevanju utemeljenih razlik med učenci, učiteljicama in specifičnih značilnosti obeh šol ter na kompatibilnosti učiteljic. Rezultat dela predstavlja strokovno, profesionalno in osebnostno rast in še višjo kakovost procesa učenja učencev. V nadaljevanju je predstavljen zgolj eden izmed učnih sklopov, načrtovanih in izvedenih po načelih timskega dela učiteljev različnih šol.

Načrtovanje in izvajanje pouka v okviru sklopa Gibanje – izdelava gibljive igrače, omogoča učencem aktivno vključenost v vse faze procesa raziskovalnega učenja, rezultat katerega je izdelava gibljive igrače z navodili za uporabo in predstavitev le-tega.

Začetek procesa raziskovalnega učenja predstavlja opazovanje, opis, razvrščanje igrač, ki jih učenci prinesejo od doma v šolo, ki jih imajo na razpolago v šoli in na šolskem igrišču. Ideje za izdelavo gibljive igrače učenci oblikujejo v kotičku Valilnica idej.

Sledi sooblikovanje kriterijev uspešnosti raziskovalnega učenja z izdelavo gibljive igrače. Gibljivo igračo izdelujejo po individualno izdelanih načrtih, ki vključujejo raziskovalna vprašanja, predvidevanja, napovedovanja, opis izdelave in uporabe gibljive igrače ter način predstavitve sošolcem. Ves čas procesa učitelj skrbi za povratne informacije, ki omogočajo in zagotavljajo večsmerno komunikacijo, sodelovalno učenje. V načrtu učenci zabeležijo tudi načine opazovanja, primerjanja, razvrščanja, preizkušanja, merjenja, vrednotenja, načine beleženja podatkov, načine dajanja povratnih informacije. Obvezen del načrta je tudi skrb za varnost v procesu raziskovalnega učenja z izdelavo gibljive igrače. Zaključek procesa raziskovalnega učenja je predstavitev in konkretni prikaz igrače z navodili za uporabo.

Raziskovalno učenje z izdelavo gibljive igrače je že samo po sebi procesno naravnano, saj oblikovanje idej z izdelavo načrtov raziskovalnega in ustvarjalnega učenja predstavlja proces, za katerega je nujno potrebno nameniti dovolj časa, ves proces pa smiselno medpredmetno povezati. Učencem je zaradi takšnega načrtovanja in izvedbe učnega sklopa omogočena avtentičnost, globlje razumevanje, večja predstavljivost, predvsem pa jim je omogočeno zadovoljstvo ob izdelavi in predstavitvi njihove lastne gibljive igrače. Pomembno vodilo pri načrtovanju in pri izvajanju procesa učenja po tem in pri ostalih učnih sklopih je upoštevanje glasu slehernega učenca in načel formativnega spremljanja.

Ključne besede: timsko delo, sooblikovanje kriterijev, raziskovanje, vrednotenje, povratna informacija.

Viri

• Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M. idr. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Novak, L., Vršič, V., Nedeljko, N. idr. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Kolar, M. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. [Elektronski vir]. Pridobljeno 1. 12. 2021 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf