What makes a teacher enthusiastic?

Miha Ribič, Osnovna šola Draga Kobala Maribor

Povzetek

Termin zavzetost lahko enačimo z delovno zavzetostjo za katerega obstaja mnogo definicij. Byrne (2015) je le-to opredelil kot motivacijsko stanje posameznika, ki pri svojem delu sledi ciljem organizacije ter kognitivno in čustveno prispeva k smislu njegovega primerno opravljenega dela.

Zavzetost učitelja predstavlja pomemben dejavnik njegovega kakovostnega poučevanja in vedenja v razredu (Bakker in Ball, 2010) ter hkratno sooblikovanje zavzetosti pri učencih katerih rezultat so njihovi dosežki (Watt in Richardson, 2013).

Dejavnikov, ki prispevajo k visoki stopnji delovne zavzetosti učiteljev, je veliko. Poznavanje vsebin, ciljev, načrtovanja, strategij poučevanja, vodenja razredne skupnosti, komunikacije in podpornih odnosov z učenci so le nekatera področja s katerimi se spoprijemajo in jih prinaša poklic učitelja. Poznavanje in razumevanje teh dejavnikov je ključnega pomena za spodbudno in kakovostno vzgojno-izobraževalno delo. Poklic učitelja zahteva od njega pester in raznolik nabor znanj ter spretnosti. Uspešnega učitelja, kateri razvoj lastne kariere v veliki meri določa samostojno, lahko lastna zavzetost vodi bodisi v delovno zavzetost bodisi v izgorelost. Hakanen idr. (2006) so na velikem vzorcu finskih učiteljev potrdili, da so delovne naloge napovednik izgorelosti, medtem ko pa delovni viri napovedujejo delovno zavzetost. Opora ravnatelja, spoštovanje in pozitivna klima ter inovativnost pa so po izsledkih raziskave Bakker-ja idr. (2007) tisti pomembni dejavniki, ki so učiteljem v pomoč ob spoprijemanju z zahtevnimi vedenjskimi vzorci učencev.

Učiteljeva zavzetost ima vpliv ne samo nanj ampak tudi na njegove sodelavce in učence. Spretnejši, motivirani učitelji se namreč bolje spopadajo z delovnimi zahtevami (Bakker in Bal, 2010) ter spretno vzdržujejo ravnovesje med službo in družinskim življenjem. Pozitivna zavzetost se povezuje s pozitivnimi odnosi na delovnem mestu, vplivu na učence in starše s katerimi tvorijo dobre odnose in je pomembna popotnica za njihovo vseživljenjsko učenje.

Ključne besede: motivacija, pozitivni odnos, zavzetost, energija, učitelj.

Viri

• Bakker, A. B. in Ball, P. M. (2010). Weekly work engagement and performance: A study among starting teachers. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 83, 189–206.
• Bakker, A. B. in Demerouti, E. (2007). The job demands resources model: State of the art. Journal of Managerial Psychology, 22, 309–328.
• Byrne, Z. S. (2015). Understanding employee engagement: Theory, research, and practice. New York: Routledge.
• Fidler, P. (2016). Vpliv ravnatelja na učiteljevo zavzetost za delo. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
• Hakanen, J. J., Bakker, A. B. in Schaufeli, W. B. (2006). Burnout and work engagement among teachers. Journal of School Psychology, 43, 495–513.
• Košir, K., Tement, S. Horvat, M. (2020). Zaznane značilnosti delovnega mesta in čustveno delo kot dejavniki delovne zavzetosti učiteljev. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 29, posebna tema, str. 107-116.
• Žagar Rupar, M. (2018) Delovna zavzetost učiteljev v povezavi z osebnostjo in samoučinkovitostjo. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Watt, H. M. G. in Richardson, P. W. (2013). Teacher motivation and students’ achievement outcomes. V J. Hattie in E. M. Anderman (ur.), International guide to student achievement (str. 271–273). New York, NY, ZDA: Routledge